Posts Tagged ‘hujšanje’

zaobljube, novo leto 2009 in obletnica bloganja

december 26th, 2008

Zadnje dni se na blogih piše samo še o tem. Tako da moram tudi sam povedati nekaj, letnemu času primernega.

Torej leto 2008 je bilo precej zanimivo. Pa tudi zelo hitro je minilo! Je prvo leto delovanja našega podjetja 3kom, ter je leto, ki ga je še najbolj zaznamovala Taja. Prodali smo nekaj izdelkov v trgovini, ter s spletnim studiom naredili nekaj spletnih strani. S Tajo sva bila povsod, kjer se je le dalo. Od Rock Otočca, Exita in Metal Manie. Skupaj sva tičala kadar se je le dalo in preživela nešteto nepozabnih trenutkov.

Za novo leto 2009, ki se nam tako neizbežno približuje, imam veliko ciljev, želja in pričakovanj. Vsa bi bilo težko spraviti sem, pa tudi niso vsa namenjena vsem. Predvsem si na poslovnem področju želim, da bi spletno trgovino kolikor se le da uspešno spravili na zelo konkurenčen trg, ter da bi spletni studio uspešno na ogled postavil kar največ spletnih strani. Poleg tega upam in računam na preselitev v nove pisarne, ki jih morda niti ne potrebujemo nujno, ampak mislim, da si vsi zelo želimo nekega skupnega prostora, prostora kjer resnično lahko samo delaš in kjer se lahko srečaš s sodelavci. Upam, da bova z Rokom še naprej uspešno sodelovala in bo tudi on en izmed bodoče ekipe.

S Tajo upam, da bova lahko obiskala še kakšen koncert in festival več. Vsekakor pa mislim, da morava drugo leto obvezno tudi na morje, ki sva ga letos izpustila. Najbol pomembno pa mi je, da bova skupaj še vedno lahko preživela toliko časa kot do sedaj in da se tisti najini večeri, ko sva sama doma, ne bi nikoli končali :)

Leto 2009 bo tudi drugače zanimivo. Bo leto, ko bom končno tudi formalno odrastel. Izpita za avto se bom moral v roku nekaj mesecev počasi lotiti, saj bo po izkušnjah, ki jih imam z delanjem izpita za motor, trajalo ravno do oktobra. Avto.. oh, ko bi le imel tistih xy(veliko) tisočakov za Mustanga. Ampak tudi če bi jih zbral v enem letu, obstaja velika bojazen, da bi jih raje vložil v širitev podjetja, kot pa v avto. No ja, upanje vsekakor umre zadnje in jaz si še vedno močno želim, da bi se čez eno leto lahko že vozil v mojem Mustangu :D

Zaboljub v smislu “ne bom kadil in pil” se mi ne zdi smiselno dajati :) Pijem to je dejstvo. Fotr bi reku da preveč, jaz pravim da ne. In tako se bo zadeva nadaljevala celo leto.. Ne vidim razloga da bi se odpovedal tistim 3 pirom tedensko, ko pa od tega ne bom imel nič :) Morda bi lahko le rekel, da bom več delal za lastno telo, manj jedel in posledično shujšal tistih jebenih 10kg, ki me ločijo do popolne postave (seveda popolne po mojem mnenju, ne po mnenju svetovne modne scene). Pa si niti tega ne upam trditi, ker vem da se ti življenje lahko postavi na glavo čez noč.. Zato se bom raje še naprej prilagajal situacijam v katerih se bom znašel in upal, da se moj načrt izide in bom čez eno leto lahko rekel, da mi je uspelo shujšati :)

Za konec naj še povem, da sem že eno leto bloger. Ja blog na komac.biz je aktiven že eno leto. Čeprav se mi zdi, da vsega ni v arhivu (ne da se mi zdajle preverit) ampak vseeno, verjamite mi na besedo, da sem prejšnje leto za božič napisal prvi prispevek na takrat še googlovi blogger platformi, ki jo je potem v kratkem zamenjal tale čudovita wordpress aplikacija.

Ljudje smo debeli, ker nič ne mislimo!

december 3rd, 2008

Zakaj je vsak dan več debelih ljudi? Zato, ker je naš tempo življenja hiter, jemo nezdravo in toliko, kot da bi vsi opravljali težka fizična dela. Ljudje popolnoma nič ne pomislimo ali smo toliko lačni, ali smo sploh lačni? Sam sem enak in sedaj mi je jasno, od kje mi tistih nekaj kilogramov (ki sicer še niso kritični) preveč.

Včeraj sem za kakšno urico zadremal. Ob 8 me zbudijo za večerjo. Vstal sem, odšel v kuhinjo in jedel. Pa sem bil sploh lačen? Mislim da ne, vsekakor ne toliko, kolikor sem pojedel! Popolnoma avtomatično, brez premisleka sem jedel, zato, ker so rekli da je čas za obrok..

Ljudje delujemo tako. Celo življenje nas učijo, da je potrebno jesti zajtrk, kosilo, večerjo itd. in ker nimamo časa razmišljati, ali pa nam je to pretežko, se pač prepustimo, da nas skozi naše obroke vodijo drugi. Zjutraj jem zajtrk zato, ker me že toliko časa učijo, da ga je treba jesti. Ali sem zelo lačen, lačen ali pa sploh ne, vseeno je. Potem jem malico. Zakaj? Zato ker jo jedo vsi, zato ker je takrat čas za hrano. Nič ne rečem, včasih komaj čakam nanjo, ampak ponavadi pomejem več, kot resnično potrebujem. Kosilo me, po možnosti že servirano na mizi, čaka takoj, ko pridem domov. In spet, brez premislika o tem ali sem sploh lačen in koliko sem lačen, pač pojem svojo porcijo. Večerje se mi zdijo še najbol sporne, saj takrat praktično nikoli nisem toliko lačen, da je ne bi mogel zamuditi. Ampak ponavadi raje naredim nasprotno, pojem malo več, ker je pač hrana odlična :)

Premislite kdaj in koliko jeste, morda niste vsakič ob 10 zjutraj toliko lačni, da bi morali pojesti sendvič za malico. Predvsem pa, glejte kaj jeste. Preveč je hitre hrane v naših življenjih in zaradi dejstva, da polovico življenja ali pa še več presedimo, bi morali temu primerno prilagoditi jedilnike. Ne potrebujemo toliko kalorij, kot naši dedki, ki so delali v rudniku. S hitro hrano pa jih dobimo še več kot oni, ni čudno da se v povprečju po celem svetu populacija redi.

Hujšajte s sexom!

februar 3rd, 2008

Vem, sliši se skoraj nemogoče, ampak je popolnoma mogoče ;)

Priseksajte si lepo postavo